+386 1 423 77 70 | +386 41 752 392 info@drevesnica.eu

Nega in obrezovanje

NEGA IN OBREZOVANJE JAGODIČEVJA

 

Ribez, kosmulja, josta, borovnice, maline, robide … vsi  ti prijetni, sladko-kisli grižljaji ovsežijo še najboj zahtevne sladokusce. Jagodičevje je skupina sadne drevnine, ki jo je zaradi raznovrstnih načinov rasti in zahtev potrebno obrezovati in negovati različno. Predstavljamo vam nekaj osnovnih napotkov, kako si na jagodičastih grmih zagotoviti čim več pridelka.

 

Kalina
Kalina
Kalina
Kalina
Kalina

Vso jagodičevje razvije sorazmerno plitek koreninski sistem, zato za dobro rast potrebuje tla, ki so tudi poleti dovolj vlažna. Z izjemo kosmulj, mu v tleh ustreza rahlo kisla reakcija, zaradi česar  lahko uporabimo zastirko iz lubja.  Vse vrste za bogat pridelek  dognojujemo z minarelano organskimi gnojili, ki jih plitvo vdelamo v tla v marcu in aprilu, pred začetkom nove rasti.

Najbolj kisloljubne so borovnice in brusnice. Zato v sadilno jamo že ob sajenju zagotovimo substrat s kislo reakcijo, ki ga od preostale zemlje ločimo s filcem ali preluknjano folijo. Grmi ameriške borovnice razvijejo zelo dolge talne poganjke, ki grmu služijo kot ogrodje. Ogrodje grmička  navadno predstavlja do deset talnih ogrodnih poganjkov, ki lahko živijo tudi do deset let. Vsako leto zato tik ob tleh izrežemo po en star poganjek, ki ga nadomestimo z novim, enoletnim poganjkom, ki se izrašča iz tal. Vse preostale enoletne poganjke pa odstranimo.

Priporočljivo je, da prvo leto rastlini odstranimo cvetove, s čimer ji prihranimo energijo za razvoj korenin in krepkejšo rast. Borovnice dobro obrodijo, če na ogrodnih vejah spodbujamo rast enoletnih stranskih poganjkov, zato po tretjem letu starosti  vse stranske poganjke obrežemo do nižje rastočega enoletnega poganjka, ki se izrašča iz ogrodja.  Zelo razvejane brstike imajo namreč zelo majhne plodove.

Za ohranjanje kislosti po potrebi dodajamo gnojila za kisloljubne rastline, po več letih pa je okoliški substrat priporočljivo obnoviti  s primerno količino sveže kisle prsti.

Robidam v eni rastni dobi zrastejo izjemno dolgi poganjki, na katerih se v naslednjem letu razvijejo cvetovi in plodovi. Rastline zato sadimo vsaj 3 metre narazen, in pri tem razmiku pustimo na njih vsako leto 5  do 7 dolgih glavnih poganjkov. Na teh se nato v istem letu razvijejo do metra dolgi stranski poganjki. Še preden na njih naslednje leto odženejo novi poganjki, te prikrajšamo na 3 popke, glavne poganjke pa skrajšamo na ustrezno dolžino 2 -3 metrov.  Po obrezovanju poganjke obvezno privežemo na oporo. Po obiranju plodov pa odstranimo vse poganjke, ki so že rodili.

Rez malin je pogojena z njihovo rodnostjo. Jeseni zoreči malinjaki razvijejo poganjke, ki v istem letu zrastejo in rodijo. Za te sorte zadostuje do 1,2 metra visoka opora. Poganjke  pogosto porežemo takoj po obiranju plodov. Najboljšo rast in rodnost pa dosežemo, če vsako leto konec zime odstranimo vse stare poganjke.

Za razliko od jesenskih malin pa rez poletnih malinjakov opravimo v poletnem času. Če to obdobje zamudimo, to naredimo pred pomladjo. Poletni malinjaki poženejo vsako leto iz tal dolge poganjke, iz katerih se v drugem letu razvijejo rodni stranski poganjki. Ker rodni poganjki rodijo samo enkrat, pa jih moramo po obiranju plodov odstraniti, namesto njih pa pustiti ustrezno število novih krepkih poganjkov, ki izraščajo iz tal. V primeru vzgoje ob kolih vsako leto pustite do 5 enakomerno razporejenih mladih poganjkov. V primeru gojenja ob žični opori v vrstah, pa pustite izraščati poganjke v vrsti na  razdalji 10 cm. Te poganjke v prihodnji pomladi skrajšamo  na višino 1,8 metra, do koder naj sega tudi opora. Po obiranju plodov pa poganjke zopet odstranimo in na ogrodje navežemo nove poganjke.  Malinjaki potrebujejo zelo rahla in zračna tla, koristi pa jim tudi zastirka.

Rdeči ribez in kosmulja  imata najboljši rodni les na dvoletnih poganjkih, zato na vrhu ogrodnih poganjkov pustimo rasti enoletne poganjke. Pri 4- in večletnih sadikah rdečega ribeza odstranimo vse 4-letne poganjke, namesto njih pa pustimo iz tal rasti enako število krepkih enoletnih poganjkov. Dolge, povešajoče 2- ali 3-letne veje obrežemo do nižje rastočega stranskega poganjka, vrhove drugih poganjkov pa razredčimo. Odstranimo tudi vse stranske poganjke, ki se razraščajo manj kot 30 cm nad tlemi. Nad to višino pa naj ima glavni poganjek na približno vsake 10 cm en stranski poganjek. Vmesne stranske poganjke  odstranimo, tako da ostanejo do 2 cm dolgi rezniki. Stare poganjke prepoznamo po sivkasto rjavem lubju, medtem ko je mlado svetlo rjavo. Pri pomladitvi pustimo rasti iz tal 3 rastoče enoletne poganjke in zredčimo vrhove drugih poganjkov. Enoletnih poganjkov ne krajšamo.

Vzgoja in obrezovanje kosmulje poteka v osnovi podobno kot pri rdečem ribezu, z razliko, da so kosmulje manj rodne in se hitreje postarajo. Na glavnih poganjkih se pogosto razvije več stranskih poganjkov, ki jih moramo zato ustrezno razredčiti, oziroma odrezati na čep. Predolge in povešajoče se glavne poganjke pa skrajšamo do nižje rastočega stranskega poganjka.  

Črni ribez in josta potrebujeta  krepkejše obrezovanje kot druge vrste jagodičevja. Cvetove in plodove namreč razvijeta predsvem na enoletnih poganjkih, ki so dolgi do 20 cm in jih prepoznamo po rumenkasto rjavi barvi. Enoletnih stranskih poganjkov tako nikoli ne krajšamo, ker so na njih cvetni popki. Splošno pravilo je, da na grmu pustimo rasti tretjino enoletnega lesa, tretjino dvoletnega in tretjino triletnega lesa. Pri zrelejših grmih zato odstranimo vse 4- in več let stare poganjke, ki jih izrežemo tik nad tlemi. Za nadomestilo pustimo tri mlade, krepke poganjke, vse šibkejše pa prav tako odstranimo. Predolge glavne poganjke obrežemo do nižje rastočega stranskega poganjka, drugim glavnim poganjkom pa razredčimo vrhove.