+386 1 423 77 70 | +386 41 752 392 info@drevesnica.eu

Nega in obrezovanje

NEGA IN OBREZOVANJE ŽIVE MEJE

 

Žive meje nam zagotavljajo naravno pregrado, ki vrt zavarujejo pred neželenimi pogledi, prahom in hrupom. Poleg prijetnega videza nudijo zavetje številnim pticam in žuželkam.  Za lepo in zdravo rast  poskrbimo s  primerno nego in obrezovanjem, ki pa se razlikuje glede na vrsto uporabljene rastline ter način oblikovanja. V naslednjih odstavkih vam predstavljamo nekaj osnovnih vodil.

Kalina
Kalina
Kalina

Prostoratoče žive meje navadno pustimo rasti brez velikih posegov. Za enakomernejšo rast grmovnice po potrebi le razredčimo in prikrajšamo, ter odstranimo odmrle in poškodovane poganjke. Pri cvetočih grmih lahko z rezjo spodbudimo  intenzivnejše cvetenje. Tako spomladi cvetoče grmovnice (kot so forzicija, japonska kutina, vajgelija in španski bezeg) obrezujemo po koncu cvetenja, medtem ko poleti cvetoče grmovnice (kot so hibiskus, budleja, petoprstnik in bradatec), ki cvetijo na poganjkih istega leta  –  obrežemo čim prej v začetku pomladi.

Pri oblikovanih živih mejah je rez pogojena z večimi dejavniki.  Pri listopadnih živih mejah je priporočljivo, da poganjke že ob sajenju skrajšate za 1/3.  V splošnem oblikovanih živih mej ne strižemo v obdobju največje rasti, ki se navadno odvija v maju in prvi polovici  junija. Tako začnemo s prvo rezjo v začetku poletja oziroma od konca junija dalje. Naslednjo rez pa pravimo  v septembru. Če poletna rast ni izrazita, jesensko rez lahko opustimo, poganjke pa obrežemo v začetku pomladi, pred odganjanjem. Pomladanska rez spodbudi rast novih poganjkov, medtem ko rez v poletju rast zgošča. Ne pozabimo še, da iglavci preidejo v fazo mirovanja hitreje od listopadnih rastlin, zato z rezjo od jeseni dalje ne posegamo.

Bukev, beli gaber in thunbergijev češmin obrezujemo enkrat letno, v poletnem času. Medtem ko bujneje rastoče rastline kot so kalina, lovorikovec, pušpan, in kosteničevje (Lonicera nitida) obrezujemo dvakrat oziroma redkeje tudi 3-krat letno. Glog obrezujemo poleti in jeseni, bodiko pa najbolje pozno poleti.

Za spremembo od listavcev pa iglaste rastline  ne potrebujejo izdatne rezi,  zato v prvih letih obrezujemo le stranske veje. Živo meje iz tise (Taxus baccata) obrezujemo enkrat do dvakrat letno. Najbolje v zgodnjem poletju, po potrebi pa še v začetku jeseni. Je ena izmed redkih iglavcev, ki prenese tudi močnejšo rez. Klek Thuja Smaragd Occidentalis pa obrezujemo konec junija, po potrebi pa še enkrat ob koncu poletja.  Za razliko od tise, z rezjo nikoli ne posegamo v starejši, ogoleli del rastline, saj ta ne zmore obraščanja. 

Namenimo še nekaj besed sami oblikovanosti mej. Nižje žive meje, kot so meje iz pušpana ali bodike, lahko režemo v obliko pravokotnika. Medtem ko je za višje rastoče žive meje ključnega pomena prirezovanje v trapezasto obliko. Takšna oblika omogoča enakomerno osvetlitev tudi nižje rastočim poganjkom, ki bi sicer zaradi pomanjkanja svetlobe lahko ogoleli. Prav tako pa trapezasta oblika omogoča večjo stabilnost in nosilnost v snežnih razmerah. V krajih z debelo snežno odejo je v trapezasto obliko priporočljivo zaobliti tudi sam vršni del.

Ne pozabimo še na zalivanje. V času izdatne vročine in daljših sušnih obdobij, rastline predvsem v prvih letih obvezno oskrbimo z zadostno količino vode. Redno odstranjujemo plevel in si pomagamo z zastirko. Redno tudi gnojimo. Spomladi je iglavce priporočljivo pognojiti z enim od magnezijevih gnojil, medtem ko listopadnim grmovnicam zadošča občasnejše dognojevanje.